V septembru 2009 smo najeli avtobus in se odpeljali v naše nekdanje glavno mesto. Beograjsko avanturo si je izmislil menedžer Slavko, ki je s svojimi prijatelji uredil tudi vse potrebno za naš nastop na znameniti Skadarliji.
Skadarlija je nekakšen beograjski Montmartre, ulica polna glasbe in posebnega vzdušja. Med številnimi glasbenimi skupinami im zvrstmi zagotovo že dolgo ni bilo slišati slovenske glasbe, sploh pa ne take, kot je naša. (Na sliki sprehod po centru mesta.)
Nastop je bil uspešen in odmeven, ena od dobrih plati je bilo tudi srečanje z beograjskim založnikom Biveco, ki nas je povabil k sodelovanju. Predlagal je ponatis prvega albuma iz leta 2004.
Dogovor se je uresničil približno dve leti kasneje, ko je izšla cedejka “Neću plakati – Ne bom se jokala” s podnaslovom Slovenia ethno. Bolj ali manj nekomercialno sodelovanje se je zaključilo s prevzemom 50 izvodov beograjske izdaje za našo rabo.
Ker nam je zaloga izvirnih cedejk že pošla, lahko zbiralci nabavijo “inozemsko” izdajo, mogoče bo zanje še bolj zanimiva (na naslovu info@fletno.net).
Fletno 