Gostovanje v Beogradu 3.

Skadarlija je stari, boemski del mesta. Prekrita s kaldrmo (tlak z okroglim kamenjem),  posejana  s številnimi restavracijami in  z glasbenimi skupinami, ki igrajo starogradske, ciganske in vsakršne zelene melodije – je polna romantike in nabita s čustvi.

Pričakali so nas v hiši (galeriji) pisatelja Đure Jakšića, kjer je eden največjih poznavalcev tipografije Bole Miloradović razstavljal bibliofilsko izdajo 600 let stare poezije Slovo ljubve (Ljubezensko pismo). Za nas je prostoročno in v več pisavah napisal tudi ta ekskluzivni plakat.

V tako okolje ne moreš kot en petlar, zato smo se fino uštimali, fotografka pa nas je ujela v tejle western pozi. Slika je črno-bela ker je menda zgodovinska.

Nato je na Skadarliji zazvenela slovenska ljudska pesem. Najbrž je tu naokoli  že dolgo niso slišali, v taki priredbi pa sploh še nikoli.

Ozvočenje smo nastavili na četrtino moči, Jan pa je na bobnih uporabljal le metlice. 

Pred odrom so se pričeli zbirati poslušalci. Glasba v sosednjih restavracijah je za eno uro potihnila – lepa gesta naših glasbenih kolegov.

Razgreti Matjaž je odložil klobuk, ki  je nato padel na rob odra. V trenutku smo v njem zagledali bankovce. Tradicija.

Vokali Barbara, Daša in Matjaž so bili odlično razpoloženi.

Užival je tudi gimnazijalac Jan.

Ati in Daki delujeta resno, ampak ni bilo tako hudo.

Bojan – kako so se v okolju pihal, akustičnih basov in violin slišale kitarske solaže???

Manager Slavko ob predstavitvi benda – zadovoljen  z dogajanjem.

Zgleda, da so bili zadovoljni tudi ostali, vsaj tako se da uganiti iz članka, ki je izšel naslednje jutro v največjem srbskem dnevniku Politika.

(se nadaljuje)